Trpeči torek
V ponedeljek sem dan začel z vročino in bil popolnoma neuporaben. Večino dopoldneva sem prespal, ob treh pa sem imel razgovor za delo. Zbudil sem se ob dvanajstih, naslednji dve uri pa je spala Valentina, medtem ko sem jaz pazil na Zalo.
Za kosilo sploh nisem imel energije, zato sva jedla kebab. Posledično sem ponedeljkovo objavo preskočil.
Torek se je začel precej podobno, le da sem bil tokrat cel dan doma. Živa je začela uvajanje v vrtec in je bila prav tako večino dneva doma. Na srečo v vrtcu zelo uživa in uvajanje poteka odlično.
Z Valentino sva spet spala v izmenah. V izmenah sva se tudi drla na Živo. Tisti dnevi, ko ne preživi vsaj ene ure zunaj, postanejo velika preizkušnja za starševsko ljubezen.
Zdaj pa h kosilu
Tudi v torek nisem imel energije za kuhanje. Zato je kuhalnico prevzela Valentina, jaz pa sem spal. Kosilo je pripravila iz nedeljskih ostankov, natančneje iz krompirjevega pireja z brokolijem. Vse drugo smo namreč v nedeljo že pojedli.
Iz pireja je pripravila njoke, zraven pa skuhala še omako s koščki govejega mesa. Med pripravo sem le sanjal o kosilu, zato žal ne morem podati veliko podrobnosti. Vem le, da je šlo za klasično paradižnikovo omako, začinjeno s kumino, česnom in timijanom.
Kosilo ni bilo slabo. Sicer ni bilo nič posebnega, zaradi česar se je Valentina skoraj opravičevala, češ da tudi ona ni imela energije in volje za kakšno inovativno kuhanje. To sem zelo dobro razumel. Prav iz tega razloga sem tako pogosto kuhal po njenih predlogih.
Nasvidenje jutri!