Delovna sreda
Zgodilo se je! Končno mi je padla vročina. Nisem še povsem brez simptomov, ampak sem že uporaben. Kar je zelo dobro, saj sem danes začel z delom. Ob osmih sem moral biti skoraj v središču Ljubljane. Zdaj sem tudi jaz eden tistih trpinov.
Dan sem začel že malo čez šest z optimističnim upanjem, da bom z dvorišča odpeljal že ob sedmih. Jok, brate, odpade. Dvajset do sedmih se je zbudila Zala in tako je upanje začelo umirati. Odpeljal sem se šele dvajset čez sedem in uspešno zamudil prvi dan službe. Odličen prvi vtis!
Preostanek dopoldneva sem namenil uvajanju, nato pa sem ure prebijal pred ekranom. Do zdaj so me ekrani bistveno bolj zabavali. Očitno se pozna, da še nisem imel delovnega mesta, kjer bi moral ves dan gledati vanje. Ima pa ta služba druge prednosti ...
Zdaj pa h kosilu
Ena od njih je vsekakor kosilo. Namesto da bi dobili denar za malico, ima podjetje dogovor z dvema bližnjima restavracijama. Na voljo imamo zelo širok izbor jedi in vsak si izbere, kar želi. Ob času kosila nas hrana že čaka v jedilnici.
Jaz sem si izbral rižoto z gamberi in pečenim radičem. Rižota je bila okusna, z rakci niso skoparili, še manj pa z radičem. Kombinacija deluje!
Edini dve težavi sta bili naslednji. Jed je bila nekoliko premastna za moj okus, poleg tega pa ji je manjkala tista pika na i, ki jed spremeni v nekaj posebnega. Pika na i morda ni ravno resna napaka, bolj gre za nekaj, kar je manjkalo, a vseeno.
Druga težava je bila velikost porcije. Ta je bila ogromna ali pa je bil krožnik premajhen. Vsekakor je bil premajhen tudi moj želodec, večurno sedenje pa ni prav nič pripomoglo k mojemu apetitu.
Toliko za danes.
Nasvidenje jutri!