Mrtva nedelja
Danes sem začel ob nekoliko bolj normalni, čeprav ne ravno nedeljski uri. Ves dan sem zaspan in iskreno ne vem, zakaj. Verjetno je kriv 1. november. Tudi Živa je bolj trda kot sicer.
Sicer je bilo dopoldne zelo počasno. Edina posebnost je bila, da sem na grob odnesel ikebano. Skratka, zelo zanimiv dan. Aja, malo je še deževalo. Očitno samo zato, da je razbilo monotonost dneva.
Zdaj pa h kosilu
Za kosilo sem želel popraviti in zapolniti tri stvari: soboto, nedeljo in svoj craving po siru. Včeraj sem iz zamrzovalnika vzel svinjska rebrca. Pri izbiri priloge pa se mi je malce zataknilo. Glede na to, da sem se odločil pripraviti klasična BBQ-rebrca, sem poskrbel tudi za primerno prilogo.
Najprej sem skuhal bučno juho. Prepražil sem čebulo, dodal mokro začimbo in bučo. Nadaljeval sem s štirimi stroki česna, timijanom in kurkumo. Vse skupaj sem še malo popražil, zalil z vodo in pustil kuhati. Pred koncem sem dodal še muškatni orešček, curry in kumino, zabelil z žlico kisle smetane ter vse skupaj spasiral.
Za glavno jed sem poleg rebrc ponovil krompirjev pire z brokolijem. Da pa bi poskusil še nekaj novega in potešil svoje hrepenenje po siru, sem pripravil še mac and cheese oziroma makarone v sirovi omaki.
Običajno se mac and cheese pripravi z ogromno količino sira in smetane. Smetano sem izpustil, saj imam evropski želodec, ki ni prilagojen za presnovo ogromnih količin maščobe. Mi se redimo bolj počasi.
Torej, najprej sem skuhal makarone. Medtem sem se lotil klasičnega bešamela, v katerega sem že na začetku vmešal timijan. Najprej sem na maslu prepražil moko in začel počasi dolivati mleko. To sem počel izmenično: malo mleka, pest sira in tako ponavljal, dokler ni zmanjkalo sira in je omaka dosegla želeno gostoto.
Za sirno mešanico sem uporabil gavdo, cheddar in parmezan. Omako sem zmešal z makaroni in vse skupaj postavil v pečico na 220 stopinj, da se je na vrhu naredila skorjica.
Današnje kosilo je povsem popravilo včerajšnjo polomijo. Juha je bila precej sladka, a to ni nujno slabo. Rebrca so bila zelo sočna. Da bom natančnejši – mastna. Bolje bi bilo, če bi jih zadnjo uro peke odvil iz folije, namesto da sem to storil šele zadnjih dvajset minut.
Pire je bil okusen. Valentinov je bil sicer boljši, a v mojem je bilo več brokolija in tudi to se je dalo okusiti. Makaroni so bili odlični. Parmezan je dodal piko na i. Niso bili pretežki in kljub veliki porciji na krožniku zdaj ni ostalo nič.
Nasvidenje jutri!
