Mešana sobota
Moj dan se je deloma začel že ob treh zjutraj, ko me je zbudila Valentina. Razlog? Živa je tako močno kašljala, da ni mogla spati, zato sva ji morala dati Ventolin.
Žal pa moji dragi ženi možgani sredi noči, napol v snu, ne delujejo najbolje. Šele ko sva se vrnila v posteljo, se je zavedla, da bi to brez težav lahko opravila sama. Predvsem zato, ker sem šel spat šele ob pol enih in potem še dolgo nisem mogel zaspati.
Zjutraj sem se brez pravega razloga zbudil že ob pol sedmih. Sem imel vsaj dovolj časa, da sem v miru opravil svoj jutranji ritual. Zala se je zbudila malo čez sedem. Malce sem ji nagajal in ji dajal dudo, še preden se je povsem prebudila. Še nikoli je nisem videl imeti takšnih težav z zbujanjem. Ob osmih se nama je pridružil še preostanek družine.
Po zajtrku sem peljal Mauija na sprehod. Lepo je biti spet v dovolj dobri formi, da lahko to storim. Preostanek dopoldneva pa je bil, razen sprehoda, namenjen predvsem prepričevanju in podkupovanju Žive, da je jedla in pila.
Zdaj pa h kosilu
Včeraj sem pozabil vzeti meso iz zamrzovalnika. Zato sem izbral enega manj privlačnih kosov, ga vrgel v lonec z vodo in začel kuhati. Ker nisva imela prav veliko možnosti, sva soglasno pristala na enolončnici.
Po eni uri kuhanja sem meso razrezal in popekel na olju. V isti posodi sem nato prepražil narezano čebulo, česen in korenje, dodal nekaj paradižnikove mezge ter preostanek omake od krače. Zalil sem še z 1 dl belega vina in pokuhal, dokler ni bilo dno posode povsem čisto. Nato sem vrnil meso in dolil še malo juhe.
Vse skupaj sem kuhal dve uri, zadnje pol ure pa dodal še brokoli, timijan, kumino in cmočke. Te sem pripravil iz zdroba, enega jajca in parmezana.
Vsi imamo radi enolončnice, zato smo se kosila že veselili. Lepo je bilo videti, lepo je dišalo, tudi juha sama je bila izvrstna. A lepo celoto je pokvarilo meso. Na koncu je večino mesa dobil Maui, cmočke Živa, juha pa je končala v stranišču.
Toliko o naših pričakovanjih.
Nasvidenje jutri!