Utrujeni četrtek
Naporni dnevi se nadaljujejo. Z Živo še vedno kašljava, smrkava in kuhava vročino. Dan sem začel kot ponavadi – najprej se je zbudila Zala. Malo za njo se je prebudila še Živa, do takrat, ko sem z njo opravil, pa se nama je pridružila še Valentina.
Po zajtrku je bila Valentina komaj še živa. Zato sem jo napodil v posteljo, sam pa vzel Zalo s seboj na pot. Najprej sva šla po žago za tasta, nato v knjižnico po nekaj za njeno mami in nazadnje še v trgovino. Po vsem tem sem bil tudi sam izčrpan.
Po kosilu sva zato z Valentino spala v izmenah. Najprej ona, nato še jaz. Današnje počutje se je odražalo tudi na kosilu.
Zdaj pa h kosilu
Danes ne jaz ne Valentina nisva imela niti najmanjše volje do kuhanja. Ko sem jo previdno vprašal, kaj si želi, je kot iz topa izstrelila: Wolt!
Začela sva pregledovati možnosti in hitro ugotovila, da je Wolt dvignil cene. Skratka, za naročilo bi plačala vsaj 10 € več, kar se nama je zdelo odločno preveč. Hkrati pa je bila restavracija, ki naju je zanimala, dostopna samo prek Wolta.
Na koncu sva pristala pri klasiki – Kaosu okusov. Usedel sem se v avto in med vožnjo naročil hrano. Ker sem si zaželel nekaj novega, sem naročil ocvrt sladki krompirček. Poleg njega pa še piščančje stripse in dva burgerja. Eden je bil klasičen, drugi pa s pečeno slanino.
Burgerja sta bila dobra, tako kot vedno. Tokrat sem se spomnil, da sem naročil dobro pečeno meso (well-done), saj je mleto meso res okusno le, kadar je dobro pečeno.
Piščanec je bil zelo sočen in hrustljav ter ni niti najmanj razočaral. Tega pa ne bi mogel reči za sladki krompir.
Nekatere restavracije ga znajo pripraviti tako, da je lepo hrustljav, druge pač ne. Danes sva očitno odkrila eno izmed slednjih.
Nasvidenje jutri!