Povožena sreda
Ker sva prejšnjo noč očitno preveč spala, sva bila to noč precej bolj aktivna. Jaz sem zaradi zamašenega nosu in kašlja le stežka zaspal in se pogosto zbujal, Valentina pa je bila tudi precej nemirna. Za nameček se je Zala to noč dvakrat drla, ob petih pa se ji je pridružila še Živa.
Dnevna svetloba danes ni bila niti najmanj dobrodošla. Živa je ostala doma, ob dvanajstih pa je imela še en pregled pri zdravniku. Včeraj je dobila Ventolin, ki ga mora prejemati na štiri ure. To je svojevrsten izziv oziroma, drugače rečeno, prava bitka.
Jaz ji primem roke in glavo, Valentina pa ji nastavi ustnik z zdravilom. Živa medtem z vso paro vrešči in se bori za svobodo. Tokrat sva zmagala midva. Upam, da bo tudi v prihodnje ostalo tako.
Najlepši del dopoldneva je bil zame trenutek, ko se je Živa stisnila k meni in sva oba zaspala. Sicer pa sva s skupnimi močmi pridno polnila koš z robci.
Zdaj pa h kosilu
Včeraj nama je ostalo precej mesa in omake. Danes pa je prišel čas, da iz tega nekaj ustvarim.
S pripravo kosila je začela Valentina. Najprej je dala kuhati bučo in česen za bučno juho, oprala solato ter skuhala polento. To je začinila in pripravila za peko v pečici. Imam zelo pridno ženo.
Medtem ko sta bili z Živo pri zdravniku, sem pazil na Zalo in se okoli enih lotil še svojega dela kosila. Najprej sem narezal meso in sesekljal tri stroke česna. Maui je imel danes zelo bogato kosilo, saj je bilo odrezkov več kot dovolj.
Meso in česen sem popražil, dodal timijan, sol in paradižnikovo mezgo. Vse skupaj sem še malo pokuhal in prilil nekaj belega vina. Nato sem kuhal približno petnajst minut.
Zdaj je prišla na vrsto še včerajšnja omaka. S kuhanjem sem nadaljeval do kosila, približno pol ure.
Pri kosilu se nama je ponovno pridružila moja mama. Prosila sva jo, naj po kosilu malo popazi na najini punci, da si bova lahko privoščila vsaj nekaj odmora.
Meni osebno je bilo današnje kosilo boljše od včerajšnjega. Bučna juha se mi je sicer nekoliko prismodila in je zato imela malce grenak priokus, a še zdaleč ni bila slaba.
Glavna jed pa je bila izvrstna! Kremna polenta s parmezanom in brokolijem, zapečena do hrustljave skorjice, ter meso v omaki. Ali pa kar mesna omaka? Parmezan in polenta sta izvrstna kombinacija, ki nikoli ne razočara. Omaka pa je bila rahlo kiselkasta in je tako ustvarila lep kontrast sladki polenti.
Pojedli smo vse. Za jutri nimam več nobenih ostankov.
Nasvidenje jutri!