Počasni ponedeljek
Prilagajanje na novo uro se nadaljuje. Zvečer mi gre kar dobro, zjutraj pa nekoliko slabše. Zbudil sem se precej pred Zalo, zato sem se vrnil v posteljo. Kljub mojemu trudu je Zala poskrbela, da nisem pretiraval.
Kmalu sta se nama pridružili še Živa in Valentina. Živo sva hitro spokala k mojim staršem, tokrat pa jo je peljala Valentina. Ko se je vrnila, sem pripravil jajčni namaz, ona pa je prinesla kruh.
Preostanek dopoldneva sem pazil na Zalo in iskal delo. Valentina je imela inštrukcije. Toliko o dopoldnevu.
Zdaj pa h kosilu
Po obiskih na Primorskem si vedno zaželiva kaj lahkega. Tokrat sem iz zamrzovalnika vzel telečji bočnik in se zapičil v obaro. Težava je bila le v tem, da sem obaro že imel na blogu. Zato sva nekoliko spremenila postopek priprave.
Moja draga je predlagala, da polovico zelenjave skuhava posebej in jo nato zmeljeva, da bi dobila gostejšo juho. To sva tudi storila, le da sva zelenjavo pred kuhanjem še popražila.
Skratka, najprej sem narezal in popekel meso, nato pa ga zalil z jušno osnovo. Dodal sem še lovorov list in pustil, da se je kuhalo.
Zelenjavo sem dal v lonec eno uro pred kosilom. Uporabil sem krompir, korenje, paradižnik, česen, bučko in brokoli. Takrat sem jed tudi solil in začinil. Tokrat sem uporabil le timijan in tretjino jušne kocke.
V zadnjih minutah pred kosilom sem v juho dodal še zdrobove cmoke s parmezanom. Medtem sem poskusil juho in ugotovil, da ima okus skoraj izključno po korenju. Očitno bi bilo bolje, če ga ne bi zmlel.
Kako popraviti zadevo? Težavo sem rešil preprosto. Dodal sem še malo soli in žlico kisle smetane. Enolončnica je bila tako ali tako že precej gosta.
Od velikega lonca enolončnice je na koncu ostalo bolj malo. Obema je bila zelo všeč. Bila je nasitna, a hkrati lahka, meso je bilo za bočnik ravno prav zmehčano, parmezan pa se je lepo podal k celotni jedi.
Še en recept, vreden ponovitve!
Nasvidenje jutri!