Prijeten petek
Danes sem dan ob šestih začel le jaz. Zala je bila pridna in se je zbudila šele ob sedmih. Živa pa nekaj minut za njo. Hitro sem opravil z obema in že smo bili pri vratih, ko je vstala še Valentina.
Živo sem po hitrem postopku dostavil, se ustavil še v trgovini in zajtrk sva si privoščila ob relativno zgodnji uri. Preostanek dopoldneva sem urejal računalnik. Mama želi podariti svoj stari računalnik, zato je bila potrebna temeljita čistka.
Zdaj pa h kosilu
Za kosilo sva imela nekaj solate, mocarelo, telečje zrezke in še malo brokolija. Dolgo sva premlevala, kaj bi iz vsega tega ustvarila. Valentina se je odločila za brokolijev pire in zrezke s čebulo. Jaz pa sem se strinjal.
Pire je pripravljala ona, zato nisem povsem prepričan, kaj vse je končalo v njem. Verjetno brokoli, krompir, kisla smetana, majoneza, kumina, česen, morda še piment in timijan.
Z zrezki sem začel pri kladivu. Bili so nekoliko debelejši, saj sva si zaželela bolj krvavo izkušnjo. Tako sem enega razdelil na dva zrezka, in sicer s pomočjo nekaj udarcev s kladivom. Najprej sem ju dobro zapekel v ponvi, nato pa na isti ponvi prepražil še čebulo in česen. Uporabil sem tri srednje velike čebule, dva stroka česna, ščepec timijana in polovico jušne kocke. Meso sem vrnil v ponev, vse skupaj pokril in dušil še kakšnih dvajset minut.
Današnje kosilo je bilo prav okusno. Čebulna omaka ima vedno okus po starem, udobnem puloverju. Takšnem, ki je samo za doma, a je vedno prijeten, topel in udoben. Nekako podobno je tudi s to jedjo. Angleži bi rekli cozy in homey. Ne spomnim se podobnih izrazov v slovenščini, ki bi tako dobro ujeli ta občutek domačnosti.
Pire je bil vrhunec kosila. Okus je bil izrazit, a hkrati prefinjen. Lepo so se prepletali sladkoba, slanost in rahla grenkoba brokolija. Končni rezultat naju je navdušil.
Nasvidenje jutri!