Spodoben Torek
Danes sem začel bolj zgodaj. Zala se je zbudila že ob pol sedmih, jaz pa sem prvič po dolgem času prespal celo noč brez prekinitve. Prav lepo je preživeti vsaj en dan naspan.
Živa in Valentina sta bili ponovno pozni, tako da sva zaradi dostave Žive zajtrkovala šele pozno. Vse skupaj se je zavleklo, a je bil dan vseeno produktiven.
Na očetovo pobudo se je danes na kosilo povabila moja mama.
Zdaj pa h kosilu
Za danes sem imel spet rebra, a tokrat telečja. Do zdaj sem jih jedel le dušena, pečena pa sem prvič videl šele v restavraciji. Seveda sem naročil svinjska. Ni se mi niti sanjalo, kako bi jih pripravil, dušena pa se mi zdijo dolgočasna.
Za nasvet sem vprašal ChatGPT, a mi tokratni predlog ni ustrezal, ker mi je manjkalo nekaj sestavin. Zato sem kuhal po lastni pameti.
Najprej sem rebra dobro zapekel v ponvi. Ko se je naredila skorjica, sem v isti ponvi popražil čebulo, bučke in tri stroke česna.
Dodal sem še timijan, rožmarin in mokro začinko ter vse skupaj solil. Medtem sem pečico segrel na 180 stopinj in zelenjavo pretresel v pekač. Nanjo sem položil meso in dodal še lovorov list.
V ponev sem vlil sojino omako ter mešanico vode in škroba. Vse skupaj sem še malo pokuhal, da sem dobil gosto tekočino, nato pa jo prelil po mesu in zelenjavi.
Pekač sem prekril z aluminijasto folijo in vse skupaj pekel tri ure in pol.
Za zraven je Valentina skuhala še bučno juho. No, osnovo sem pripravil jaz, njej pa prepustil začinjanje. Imela sva še zeleno solato z mocarelo, raviole in nekaj žlikrofov.
Bučna juha je bila nekoliko slabša kot običajno. Verjetno zato, ker je Valentina pozabila na nekaj začimb, pa tudi s soljo sva bila bolj skromna.
Omako in zelenjavo sem pred kosilom zmiksal ter dodal sladko smetano. Končni rezultat je bil presenetljivo okusen. Tokrat so bila moja pričakovanja precej nizka, zato je bilo prijetno presenečenje še toliko večje.
Nasvidenje jutri!