Dober Ponedeljek
Prispevek sem začel pisati takoj po kosilu, a kmalu zatem je mama pripeljala Živo. Ta mi je dan malce zagrenila, a kljub temu sem obdržal naslov. Jutro se je začelo ob spodobni uri. Zala je spala že štiri ure skupaj. Napredujemo!
Živo sem nekaj čez osmo hitro dostavil k moji mami in šele okoli devetih sva uspela zajtrkovati. Zanimivo, kako hitro mine čas. Že dojenje pogosto vzame skoraj eno uro. Peljal sem še Mauija, potem pa sva se odpravila po nakupih. Za današnje kosilo si nisem ničesar izposodil.
Popoldne je bilo precej borbeno. Živa je enemu izpadu sledila z naslednjim. Tako je bilo večino popoldneva, dokler je nisva dala v posteljo. Zadnje čase se nama zdi, da se vse skupaj stopnjuje. Že odhod na WC je prava vojna oziroma diplomatska misija.
Zdaj pa h kosilu
Za kosilo nisva imela veliko časa. Domov sva se vrnila šele nekaj čez eno in Valentina je bila že zelo lačna. Na vsakršno vprašanje ali predlog je odgovorila z renčanjem. Skoraj sem ji ponudil kost.
V hladilniku sem imel še dva telečja kareja. Žal sem ju odtalil že prejšnji teden in danes nista bila več pretirano vabljiva. Razen za Mauija. On je imel danes dober dan. V trgovini sva kupila raviole z bučo in čebulo. Zanimiva jesenska kombinacija.
Potrebovala sva še omako in tu naju je rešila tašča. V soboto je prinesla omako iz paprike, čebule in paradižnika z nekaj čilija. Zato sva jo dobila midva. Čili je bil precej slabo zaznaven, zato jo je lahko jedla tudi Valentina. Sicer dobi Zala pikantno mleko. Ni ljubiteljica.
Najprej sem bučko narezal na koščke in jih dobro prepražil. Ko je začela karamelizirati, sem dodal še tri drobno sesekljane stroke česna. Pražil sem, dokler ni zadišal česen, nato pa zalil z omako. Začinil sem še s timijanom, rožmarinom in mokro začinko.
Med kuhanjem me je prešinila spontana ideja in dolil sem še malo belega vina. Kar tako, za poskus. Vse skupaj sem na majhnem ognju kuhal približno trideset minut. Preden je jed končala na krožniku, sem dodal še malo, res malo, mleka. Zanimivo, kako je mleko povezalo okuse in zgladilo okusni profil jedi.
Za konec sva raviole še zasula s parmezanom. Kot je prav.
Obema je bilo kosilo zelo všeč. Sicer že ves dan trpim za abstinenčno krizo zaradi mesa, a mi ni žal. Omaka je bila zanimiv preplet okusov. Sladka, kisla, malce grenka zaradi paprike, z rahlim sadnim tonom vina in perfektno kremasta. Odlično se je podala k zaradi buče sladkim raviolom.
Kosilo za ponoviti.
Nasvidenje jutri!