Zanimiva Sobota
Deževje se je končalo in dan se je začel dokaj prijetno. Razen manjšega presenečenja. Ob osmih zjutraj sem bil še v kopalnici, ko sta se na vratih pojavila tast in tašča. Odpravljala sta se na kmetijsko-obrtni sejem v Komendi in hotela sta vzeti še Živo s seboj.
Zaradi njiju je postal dan nekoliko bolj določen in hkrati vsaj dopoldne bolj miren. Oba sva si lahko privoščila čas za nadoknaditev primanjkljaja spanca. To zelo ceniva.
Zdaj pa h kosilu
Kot ponavadi, ko se oglasita Valentinina starša, je kosilo že določeno. Tokrat nama je tašča pustila več svobode kot običajno. Prinesla sta le solato in zamrznjene fileje orade. Tako sva vedela, kaj bova pripravila za kosilo.
Pri pripravljanju rib nimam kaj prida izkušenj. Nikoli nisem bil ljubitelj, bolj zaradi kosti kot okusa samega. Fileji vsaj nimajo te napake.
Torej sva si za kosilo zamislila bučno juho, zeleno solato, krompirjevo prilogo in pečene ribe z omako. Po daljši razpravi je Valentina pripravila pražen krompir z začimbami, ki se podajo k ribam. Juho je prav tako prevzela ona, le da se ji je tokrat nekoliko ponesrečila. Na koncu jo je zgostila s kuskusom.
Jaz sem bil zadolžen za ribe. Po daljšem brskanju sem na ChatGPT-ju našel recept za brancina z limonino-kaprsko omako. Vendar sem naletel na manjšo težavo. Nisem imel dovolj časa, da bi šel še v trgovino. Tako sem se lotil kuhanja po gorenjsko. Najprej si sposodimo …
Od sosedov sem si sposodil maslo, kapre in belo vino. Hvala bogu za dobre sosede.
Priprava ribe je bila preprosta. Fileja sem dobro osušil, posolil in v vroči ponvi z olivnim oljem najprej spekel s kožo navzdol, da je postala hrustljava. Nato sem ju obrnil in spekel še na drugi strani.
Za omako sem v isti ponvi na hitro prepražil česen in kapre, prilil belo vino ter ga nekoliko reduciral. Dodal sem limonin sok in hladno maslo, ki naj bi poskrbelo za gladko, sijočo omako. Na koncu bi moral dodati še peteršilj.
Receptu nisem povsem sledil. Dodal sem govejo juho. Samo malo, za bogatejši okus. Za povrh pa se je med kuhanjem omake še Zala pokakala. Pri njeni starosti je kakanje še bolj redko in zato pravi dosežek. Med previjanjem se mi je omaka zažgala. Nisem vedel, da lahko zažgem vino …
Rezultati? Juha, kot sem že rekel, ni bila nek presežek. Iskreno povedano so bile njene bučne juhe v zadnjih tednih veliko boljše. Krompir pa ji je zelo dobro uspel in se je odlično podal k ribam.
Ribi sta imeli lepo hrustljavo skorjico in obe omaki sta poželi pohvale. Valentina je pripravila še tržaško omako, saj moja tašča ni ljubiteljica novitet. Limonina omaka sama po sebi ni kaj prida, z ribo pa je izvrstna. Redko sem kakšno ribo pojedel z užitkom. Ta je bila ena izmed njih.
Nasvidenje jutri!