Pestra Sreda
Jutro se je pričelo bolj počasi. Vsi smo bili prijetno pozni. Za zajtrk smo si na Valentinino željo privoščili palačinke, temu pa je sledil ležeren dopoldan.
Danes naj bi šla Valentina z Zalo na obisk k svoji cimri iz porodnišnice. Jaz in Živa bi ostala doma in že sem ogreval glasilke za dolge ure branja. Iz tega na koncu ni bilo nič. Cimra je odpovedala, saj je njen mož zbolel.
Edina posebnost je bila, da je po tem, ko sem dal Živo v posteljo, prišel moj oče. Nekdo mu je razbil telefon, danes pa se je iz Afrike vrnila moja mama. Bila je panika. Mora iti na letališče ponjo, a telefon ne dela. Zato se je oglasil nenapovedan in nervozen. Zapustil nas je z delujočim telefonom. Živa pa je žal zamudila dedija.
Zdaj pa h kosilu
Za kosilo sem imel bolj lenobne plane. Saj naj bi bila z Živo sama in meso sem kar pustil v zamrzovalniku. Tako sva končala v manjši zagati, potem pa me je prešinila odlična rešitev. Moja mama bo lačna, oče ne kuha in vsi potrebujemo kosilo.
Predlagala sva, da gremo skupaj, in predlog je bil takoj sprejet. Ponovno smo šli v kitajsko restavracijo Tang.
Za predjed sem naročil Xiao Long Bao. To so na pari kuhani cmočki z mesnim polnilom. Lahki in zelo okusni. Le polnilo je bilo nekoliko preveč zbito.
Temu smo vsi skupaj sledili s kislo-pekočim zeljem. Ta je bil eden bolj pekočih. Nadaljevali smo s standardnimi riževimi rezanci z rakci in hrustljavo raco ter s krompirjem s tremi vrstami mesa. Tega še nismo jedli.
Okusi so bili precej tipični za kitajske restavracije. Prednost je bila predvsem v tem, da je bila hrana bolj lahka. Pogosto je bila precej bolj mastna.
Zaključili smo s pečenim sladoledom, ocvrtim sadjem ter ocvrtimi piškoti. Dober zaključek.
Nasvidenje jutri!