Hrupen Ponedeljek
Današnji začetek mi je bil bolj všeč. Lahko sem se celo minuto ali dve valjal v postelji, preden me je Valentina poslala v akcijo. Iz meni nelogičnega razloga se je odločila, da se po nočni izmeni ne bo vrnila v posteljo.
Za zajtrk je bila fokača, kremni sir (dejanski sir), salama in olive za Valentino. Ne vem, kako so ji lahko všeč, ampak nihče ni popoln. Po zajtrku sem še peljal Mauija, preostanek dopoldneva pa se je vrtel okoli otrok.
Malo pred eno sem imel razgovor v Ljubljani in situacija s kosilom se je malce zapletla.
Popoldne je šla Valentina spat, midva z Živo pa v boj. Nisem povsem prepričan, da je moja volja obveljala, a tolažim se, da sem bil vseeno večinski zmagovalec.
Zdaj pa h kosilu
Razpletla sva jo na zelo preprost način. Na vrtu imava še veliko bazilike, ki zelo slabo prenaša trenutne temperature. Glede na to, da sva potrebovala hitro kosilo, imava ogromno bazilike, jaz pa sem parkiral zraven Mercatorja, sva se odločila za testenine s pestom iz bazilike.
Pesto je zelo preprost. V sekljalnik sva naribala približno 100 g parmezana, strla dva stroka česna, stresla pol vrečke pinjol, dodala še ščepec soli in zbasala vanj, kolikor bazilike je šlo. Za res dober pesto je treba baziliko dodajati večkrat. Moj rekord so štiri runde do roba posode. Olivno olje se dodaja po občutku, dokler ne dosežemo ustrezne gostote.
Za testenine sva uporabila svedre, katerih uradno ime mi ni znano. Zraven je Valentina pripravila še kumarično solato z belim sirom.
To je bilo današnje kosilo. Osebno obožujem domač pesto iz bazilike in kosilo mi je bilo zelo všeč. Sicer je manjkalo meso, a to sem kompenziral s salamo za poobedek.
Nasvidenje jutri!