Zapravljivi četrtek: pad thai, bao bunsi in burger v Naklem

Zapravljivi Četrtek

Danes sem začel dan bolj zgodaj. Zala se je zbudila šele nekaj čez šest in ni se mi zdelo smiselno, da se vrnem v posteljo. Danes je tretji dan z Živo cel dan. Enak začetek kot včeraj. Moje jutro je bilo precej slabo, ne toliko zaradi zunanjih dejavnikov kot zaradi precejšnjega pritiska, ki se je nabral v meni.

Od jutra sem bil še nekaj ur precej zamorjen. Punce so bile super, le jaz sem bil kisel kot limona. Po daljšem trudu je Valentina izbezala iz mene, kaj me dejansko muči. Hecno je to, da se tega nisem niti sam zavedal. Preprosto sem se že naveličal biti doma in enakih dni.

Torej sva malce spremenila potek. Zajtrk smo kar kupili. Muffin, rogljiček, pica, kaneloni in mangov smoothie. Ni varčno, a tudi brez slabe vesti. Zadnje mesece sva oba z Valentino zapadala v mentaliteto, da morava biti previdna z denarjem oziroma da si tega ali onega ne moreva privoščiti. Danes je pri obeh počilo. Razlika med »ne želiva« in »ne zmoreva« nama je postala jasna. Privoščiva si lahko tudi drage stvari, a želiva si jih ne.

Rezultat spoznanja je bil ta, da smo se še pred kosilom odpravili od doma. Valentina mi je za rojstni dan želela kupiti rolerje in iz tega ni bilo nič do danes. No, danes smo šli na kosilo v Naklo in še po rolerje.

Majhna sprememba, ki je botrovala precej buškam pri meni. Danes sem se naučil še malo ponižnosti. Rolerjev nisem uporabljal že zelo dolgo, midva pa sva kupila rolerje z največjimi kolesi oziroma najhitrejše. Res so hitri. Tako hitro še nisem nikoli padel.

Zdaj pa h kosilu

Na kosilo smo šli v Master Food Pr Men v Naklem. Valentina je poiskala restavracijo z najboljšimi ocenami. Prvi vtis je naredila skupina starejših moških pri vhodu. Bili so glasni in glasno vinjeni, vsaj po vonju in videzu. Drugače niso bili problematični, le malce sva postala previdna.

Lokacija je sredi industrijske cone, ambient lokala pa je prav prijeten. Modernističen, z dobrim okusom za glasbo. Predvsem slovenske in balkanske klasike. Kuhar je prepeval iz kuhinje ter glasno klepetal z natakaricama in gosti. Midva sva bila tega prav vesela, saj vesel kuhar dobro kuha.

Naročili smo pad thai z govedino, bao bunse s trgano svinjino in special burger. Bilo je čisto preveč hrane, a bila sva radovedna in optimistična. Upala sva, da bo kaj pojedla tudi Živa. Tudi je nekaj pojedla, namreč pet ocvrtih krompirčkov. Verjetno je bila zelo sita.

To je bilo drugič v življenju, da sem jedel pad thai. Prvič mi je bil presladek in od takrat sem ga brisal z jedilnika. Tokrat sem ga vrnil. Bil mi je zelo všeč. Okusi so se lepo prepletali in noben okus ni prevladal. Na koncu je limetin sok dal tisto piko na i.

Burger je bil prav tako odličen, eden boljših, le meni osebno je bil preveč slan. Pravzaprav je bila vsa hrana malo preslana. Verjetno prilagojena okolju.

Bao bunsi so bili pravo presenečenje. To so bili drugi najboljši, kar sem jih jedel. Na prvem mestu je še vedno Pristan, a ti so jim bili blizu. Ne Ljubao, ne Bao Haus ne nikjer v Zagrebu niso bili primerljivi. Sočni, sveži, meso se je kar topilo v ustih. Piko na i pa je naredila coleslaw solata.

Zelo pozitivna izkušnja in vsekakor priporočam.

Nasvidenje jutri!