Težak Torek: bučna omaka s testeninami in ostanki svinjske pečenke

Težak Torek

Dan se je začel počasi. Morda zaradi strahu. Danes je prvi dan od štirinajstih brez varstva Žive. Začel se je bolj klavrno. Živa je takoj pričela uveljavljati svojo voljo pri zajtrku in kahlici. Pričela sva jo odvajati od plenic in odkar se nam je pridružila Zala, sva morala spet pričeti od začetka.

Preostanek dneva je bil podoben. Veliko branja in sladkih trenutkov. Živa zna biti zelo prijetna in ljubezniva, z njo se lahko veliko smejeva. Žal je bil danes eden tistih dni, ko sva tudi veliko renčala. No, vsaj nekaj uspeha sva imela pri kahlici.

Zdaj pa h kosilu

Z Valentino sva se pred kosilom že napol skregala. Oba sva bila utrujena, jaz sem bil še lačen. Ona bolj, jaz manj. Bil sem že na tem, da hrano kar naročim, ko je Valentina predlagala testenine z bučno kremo.

Zakaj pa ne.

Najprej sem narezal del hokaido buče na kocke in jo dal kuhati. Zraven sem dal kuhati še vodo za testenine in pričel pripravljati preostale sestavine za omako. Zamislil sem si jo čisto preprosto. Sesekljal in prepražil sem čebulo ter dodal narezano včerajšnjo svinjino. Malo za tem sem dodal še česen in timijan. Po dvajsetih minutah so bile buče kuhane, zato sem jih spasiral z včerajšnjo pečeno zelenjavo in malo vode od testenin.

Nato sem vse skupaj zmešal, dodal še dve žlici polnozrnate gorčice in precej soli, zmešal z makaroni in kosilo je bilo pripravljeno. Da nama ne bi bilo dolgočasno, sva pripravila še paradižnikovo solato z belim sirom.

Kosilo je bilo prijetno presenečenje. To napišem zelo pogosto, a tako pač je. Omaka je bila nežno sladko-kislega okusa. Manjkala ji je sicer tista pika na i. Kljub temu manjku je bila zelo okusna in nasitna.

No, meni je manjkalo še meso, a to je rešil poobedek. Ta je bila suha salama.

Potem sem bil lahko potrpežljiv tudi z Živo.

Nasvidenje jutri!