Prijeten petek: jesenska goveja obara z zelenjavo

Prijeten Petek

Danes je bil precej zapolnjen in neproduktiven dan. Živa je bila cel dan doma, tako da je bila najina glavna zadolžitev, da bereva pesmice in pravljice. Vse ostalo gre na stranski tir. Dan smo začeli z družinskim zajtrkom, Zala je seveda jedla prva.

Preostanek dneva sva branila Zalino dudo in gugalnik pred Živo ter njene pliškote pred Mauijem. Zajček je bil že ob glavo. Proti večeru sva dobila še obiske, zato pišem šele danes.

Zdaj pa h kosilu

Za kosilo si je Valentina zaželela jesensko obaro. Jaz nisem imel čisto nič proti, še nasprotno. Iz neznanega razloga se nama obema obara vedno prileže. Vsakič, ko jo jeva, jo spremlja pravi občutek zadovoljstva. Ne vem, zakaj, ampak tako pač je.

Za obaro sem najprej narezal goveje meso na koščke in jih krepko zapekel. To sem storil v več delih, da je med praženjem izhlapel sok, sicer bi meso skuhal. Ko je bilo vse meso dobro zapečeno, sem ga zalil z vodo in pustil kuhati. Ponavadi bi pred kuhanjem popražil zelenjavo, a morali smo po nakupih.

Eno uro pred kosilom sem dodal še zelenjavo. Dve čebuli, tri korenčke, del hokaido buče, liste sladkega krompirja (podobne špinači) in štiri stroke česna. Začinil sem le s timijanom in lovorjem, oba sem dodal že na začetku. Za bogatejši okus sem dal v obaro še malo masla. Približno toliko kot za večji kos kruha, če nisi Nemec.

Poleg obare sva jedla še paradižnikovo solato z mocarelo. Tako kot vedno smo pojedli vse do zadnjega koščka korenja. Bila je odlična in ne znam povedati, zakaj nam je tako všeč. Preprosto nam je.

Nasvidenje jutri!