Utrujena sobota: paradižnikova pita in kosilo pri babici

Utrujena Sobota

Jutro se je začelo s tečno Živo, midva pa sva se zbudila z precej manj potrpljenja na zalogi kot običajno. Nadaljevalo se je s tečno Živo. To tečnost sva spremljala z zehanjem, vzdihi in stisnjenimi zobmi.

Po zajtrku je bila Živa še vedno tečna. Do takrat sva bila tudi midva. Živina tečnost je včeraj zapolnila najin dopoldan. Na koncu nisva imela več volje niti za razmišljanje o kosilu.

Zdaj pa h kosilu

Hitro sva se domislila rešitve vseh najinih težav. Povabila sva se na kosilo k moji mami. Tako nama ni bilo treba razmišljati, Živa bo preganjala dedija, pa še hrana bo.

Kosilo se je pričelo s kislo juho iz vloženih šampinjonov, krompirja in korenja. Za blaženje kislosti je dodala malo smetane. Po svoje je prav primerna za vroče poletje, a hkrati mi kisle juhe kar nekako ne gredo gladko po grlu.

Po juhi smo dobili na mizo še zeleno solato in presenečenje. Mami bere moj blog in bila je tako prijazna, da se je odločila doprinesti k novim okusom. Zato je spekla paradižnikovo pogačo. Vsaj tako jo je poimenovala. Verjetno bi bila paradižnikova pita bolj na mestu.

Torej, pita je bila iz listnatega testa, polnjena s paradižnikom in prekrita s smetano in sirom. Zaradi smetane je bilo precej težko določiti okus posameznih sestavin. Pita mi je bila zelo všeč, le da je je bilo premalo.

Pri mojih starših sva se zadržala čisto predolgo. Verjetno sva bila že malce nadležna. Morda malce bolj. A tako sva rešila preostanek sobote.

Domov smo se vrnili precej pozno in kmalu je bil čas za Živino večerjo in posteljo.

Dan je bil rešen.

Nasvidenje jutri!