Zaspani petek: krompirjeva zloženka z bučkami in mesno omako

Zaspani Petek

Tokrat se je moj dan ponovno začel včeraj. Zala spet ni zaspala in bil sem z njo do pol enih zjutraj. Končno zaspim, ko naš pes čisto podivja in začne lajati kot nor. Takrat sem tudi jaz začel renčati. Na koncu sem šel spat šele ob enih, zjutraj pa me je malo čez šest zbudila budilka Živa.

Tako sem danes buden sanjal v spanju in spanec je bil preprosto sreča. Za oba.

K sreči je bila Živa dopoldne pri moji mami, popoldne pa jo je prevzela sestra. Divjali sta po trampolinih. Takoj ko je Živa izvedela za dnevni plan, je pričela z: »Teta Ana, 'op, 'op!« To je bil njen slogan dneva.

Zdaj pa h kosilu

Danes sem bil na zelo nizkih obratih in k sreči je bila Valentina bolj energična od mene. Lotila se je priprave jedi, podobne Pommes de terre Anna oziroma krompirjevi jedi, pri kateri so tanke rezine krompirja zložene ena vrh druge. Prav tako je narezala tanke rezine krompirja in jih zložila eno vrh druge, le da je zraven kombinirala še rezine bučk in uporabila jajce za vezivo. Sicer pa je dodala tudi smetano in začimbe. Ne vem točno katere, razen timijana. Timijan je obvezen.

Jaz sem bil kot ponavadi zadolžen za meso. Včeraj nama ga je ostalo precej, hkrati pa je bila priloga zelo nežnega okusa. Zato sem iz mesa naredil omako.

Najprej sem na maslu popražil česen in dodal meso, narezano na koščke, skupaj z ostankom omake. Dodal sem še pol jušne kocke, šest narezanih suhih paradižnikov, malo paradižnikovega koncentrata, žlico moke in timijan (ker sem odvisnik). Malce sem še pomešal na ognju in zalil z govejo juho.

Omako sem kuhal kakšne pol ure, do kosila. Verjetno ni bilo potrebno toliko kuhanja, a toliko časa sem pač imel. Za zraven sva pripravila še kumarično solato. Sva že nazaj na starih poteh. Kumare, ki sva jih namerno posadila, so pričele ploditi in to so bile prve kumare. Le ena je bila grenka.

Kosilo je bilo prav okusno. Ne vem, kako naj poimenujem Valentinino jed. Morda strjenka? Torej, strjenka je bila zelo nežna in žal malo premalo pečena. Za francosko krompirjevo različico je potrebnih več ur peke, tu pa 90 minut ni zadoščalo.

Kljub temu je bila prav prijetnega okusa, dokaj smetanasta jed. Zraven pa intenzivna mesna omaka. Nekoliko kiselkasta, z izrazitim okusom po česnu, mesu in paradižniku. Tudi ta ni bila popolna, saj je morala biti juha precej bogata z zeleno in ta se je čutila tudi v omaki. Okus po zeleni je zelo izstopal.

Zato bi današnje kosilo ocenil kar s 6 od 10. Ni bilo slabo, a prostora za izboljšave je še veliko.

Nasvidenje jutri!