Boljša sreda: Mesna omaka s telečjim mesom za raviole in kremna juha iz koromača

Boljša sreda

Danes le še entuziastično kašljam in smrkam, a pri bolj normalni temperaturi. Kar je krasno, vsaj v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Zbudil sem se malo pred sedmo in Živa je bila že v polnem pogonu.

Uspešno sva jo spravila v vrtec. Izgleda, da ji tam sploh ni tako slabo, kot bi človek sklepal po njenih odzivih. Zala se je zbudila le malo pred Živinim odhodom. S tem je že kar napovedala čuden dan.

Po zajtrku se je Valentina odpravila nazaj v posteljo. Jaz pa sem dopoldne preživljal z Zalo in opravil še nekaj stvari, ki so mi ostale od prejšnjih dni.

Zdaj pa h kosilu

Danes sem bil kuhar jaz. Iskreno, nisem bil ravno v formi za kakšno hudo ustvarjanje. Hkrati pa mi tega tudi Zala ni dovolila. Takoj ko sem jo nehal zibati, je začela s pritožbami. Nisva je še naučila, da reklamacij ne sprejemava.

Imel sem dva majhna telečja kotleta, vrečko sirovih raviolov in koromač, ki ga je bilo že nujno treba porabiti. Mesa je bilo komaj dovolj za enega, zato sem se odločil pripraviti mesno omako za raviole in juho iz koromača.

Najprej sem v kozici močno zapekel kotleta. Nato sem dodal čebulo in česen, še malo popražil ter zalil z vinom in jušno osnovo. Malo sem posolil in začinil s timijanom. Nato sem kozico prestavil na indukcijo in pustil kuhati približno 90 minut.

Potem sem se lotil juhe. Najprej sem popražil čebulo in en strok česna, nato pa dodal še sesekljan koromač. Vse skupaj sem še malo popražil, posolil in zalil z jušno osnovo. Pri nas nismo vegani, zato je jušna osnova ponavadi goveja. Dodal sem še olupljen in narezan manjši krompir. To je bilo vse.

Med kuhanjem je Valentina vstala od mrtvih in se odpeljala po Živo. Ta čas sem porabil za dokončanje omake in kuhanje raviolov. Omako sem pripravil kot nekakšen velouté. To je podobno bešamelu, le da namesto mleka uporabiš juho oziroma jušno osnovo.

Najprej sem stopil in nekoliko porjavil maslo ter dodal žlico moke. Vse skupaj sem pražil do lepe rjave barve, nato pa začel počasi prilivati omako. Na koncu sem omako še malo pokuhal in zblend-al. Za konec sem natrgal meso in ga vmešal vanjo.

Takoj zatem sem opral blender oziroma smoothie maker in z njim obdelal še juho.

Kosilo je kljub skromnosti uspelo. Juha je bila zelo okusna in okus koromača se je lepo čutil. Verjetno tudi zato, ker se mi je nekoliko preveč vsula sol. Omaka je bila odlična, slano-kisla in z močnim okusom po mesu. Raviolom s štirimi siri je dala odličen kontrast.

Kosilo je poželo precej pohval od Žive in Valentine. Lahko sem upravičeno ponosen.

Nasvidenje jutri!

Previous
Previous

Četrtek: Njoki s hrenovkami v paradižnikovi omaki in neuspešni limonini mafini z makom

Next
Next

Trpeči torek: Mesni ravioli v paradižnikovi omaki in bučna juha