Čemerni četrtek
Noč je bila presenetljivo zadovoljiva in Zala me je zbudila šele ob sedmih. Takoj za njo se je zbudila še Živa, tako da se je dan zelo hitro začel. Živi se je kašelj okrepil, poleg tega tudi danes ni hotela v vrtec.
Obljubila sva ji, da takoj, ko naju bo njena vzgojiteljica poklicala, prideva ponjo. Skoraj je delovalo, a navkljub vsem pritožbam je bila vesela, ko sem jo dostavil v vrtec. Zaradi kašlja sva jo vseeno pobrala že pred dvanajsto in doma je nato spala. Sicer bolj malo, a vseeno.
Drugače pa je od jutra deževalo in še vedno dežuje v polni meri. Zato čemeren dan. Edina posebnost danes je bila ta, da sta Živa in Valentina obiskali solno sobo. Valentina je navdušena, Živa pa malo manj.
Zdaj pa h kosilu
Za kosilo sem imel tudi danes telečje zrezke. Kaj bi pa danes naredil iz njih? Začela sva s prilogo. V torek sva dobila precej koromača, ki ga je Valentina skuhala, popražila in gratinirala. Tokrat nisva imela kisle smetane, zato je uporabila posneto smetano in jogurt, poleg tega pa še parmezan in standardno jajce.
Za predjed je skuhala še juho iz krompirja in listov cvetače. Jaz pa sem moral nekaj pričarati iz mesa. Najprej sem zrezke popekel, da so dobili lepo skorjico. Nato sem na isti ponvi popražil čebulo in korenje, dodal timijan, majaron in dve žlički moke.
Vmešal sem še štiri sesekljane stroke česna in pražil, dokler ni zadišalo. Nato sem vse skupaj zalil z belim vinom, pustil malo pokuhati in dodal še jušno osnovo ter paradižnikovo mezgo. Na tej točki sem v omako dodal še tri brinove jagode in pustil, da se je vse skupaj še malo kuhalo. Medtem sem meso narezal na koščke in ga skupaj s sokom, ki se je izločil, dodal v omako.
Nameraval sem kuhati še nekaj minut, da bi bilo meso well-done, zaradi Valentine. Žal pa se bogovi smejijo, ko ljudje načrtujemo. Zala je imela eksplozijo v plenici. Nujno sva jo morala umiti in preobleči. To je vzelo presenetljivo veliko časa. Takoj zatem se je pokakala še Živa …
Takoj, ko so bile vse rite čiste, sem se vrnil v kuhinjo, a sem bil prepozen. Telečji trakci v omaki so se mi že prismodili. Za vse tiste, ki še ne veste: zasmojeno korenje ima prav poseben okus. Zasmojeno meso in čebulo lahko še nekako prikriješ, zasmojenega korenja pa mi do zdaj še ni uspelo.
Končni rezultat? Juha je bila zelo okusna in pojedli smo vso. Prav tako je bil velik uspeh gratiniran koromač. Zaradi jogurta je bil zelo lahek, okus parmezana je bil lepo izrazit, prav tako okus koromača. To je od danes naprej moja najljubša različica gratiniranega koromača.
Trakci pa … No, koromač jih je rešil. Ravno dovolj sladkobe je imel, da je zakril okus zažganega korenja. Na koncu sploh ni bilo slabo.
Nasvidenje jutri!