Grenko-sladki petek
Noč je bila prekratka, jutro pa nekam kruto. Trudil sem se biti čim bolj tih, a sem vseeno zbudil Zalo že ob dvajset čez šest. To je bilo tuljenje ... Nato sem moral predčasno zbuditi še Valentino.
No, vsaj danes mi je uspelo priti na delo pravočasno. Dopoldne je bilo zapolnjeno s klicanjem, klicanjem in še kakšnim klicem za povrh. Tako je bilo vse do kosila.
Po kosilu mi je nadzornica zelo prijazno povedala, da sem za ta posel preveč prijazen, profesionalen in premalo vsiljiv. Zato so me poslali domov. Pa sem spet tam, kjer sem bil – pri iskanju nove službe ...
Popoldne je bilo prav prijetno in po dolgem času smo se spet odpravili na družinski sprehod. Edino Maui je bil čisto podivjan. Zjutraj namreč ni imel sprehoda, popoldne pa je to malce pokvaril vsem nam. Moj pes je očitno nekoliko maščevalen.
Zdaj pa h kosilu
Danes sem si za kosilo izbral piščančjo obaro. Zvenelo je dobro, poleg tega sem si želel nekaj lahkega.
Dobil pa sem nekaj nepričakovanega. Obara je bila vse prej kot lahka. Kuhar je vanjo vtaknil kar celo piščančje bedro. S kožo in kostmi vred! Polovico časa, namenjenega kosilu, sem tako porabil za odstranjevanje kosti in koščic.
Sicer pa je bila okusna. Nič posebnega, ampak okusna.
Jutri spet kuham jaz. Po tem premoru verjamem, da se mi bo ustvarjalnost povrnila. Upam le, da tudi energija.
Nasvidenje jutri!