Lepa Sobota
Začel sem bolj ležerno. Iz neznanega razloga je bila Valentina pokonci pred menoj. Tako je bilo za obe punci že poskrbljeno, jaz pa sem lahko spal. Še en dokaz, da sem srečno poročen.
Za zajtrk smo jedli popravljeno različico včerajšnjega zajtrka. Tokrat sem dodal bučke, ki sem jih prej karameliziral, uporabil manj soli in izpustil šunko. Nastala je prav odlična jed!
Preostanek dopoldneva je minil ob skrbi za punci in čiščenju. Sobotne generalke sva že zdavnaj opustila, a se vseeno trudiva ohranjati vsaj približno spodoben bivalni prostor. Za povrh nama je Živa še barvala kavč.
Zdaj pa h kosilu
Danes je pripravo kosila prevzela Valentina. Po včerajšnjih hidratih si je zaželela juho, zato je skuhala piščančjo juho z obilo zelenjave in krompirjem. Glede samega postopka nisem najbolje seznanjen, saj sem jaz pazil na Zalo.
Kolikor vem, je najprej zapekla piščanca, nato pa dodala še čebulo in por. V nadaljevanju je dodala česen in vse skupaj zalila z jušno osnovo. Nato je sledila bučka, ki jo je na koncu nekoliko obžalovala. Po njenih besedah bi jo morala prej popražiti do karamelizacije.
Za bučko sta prišla na vrsto še krompir in začimbe. Timijan je bil zagotovo zraven, za preostale pa nisem povsem prepričan. Na koncu je dodala še mleko in smetano.
To je bilo to. Naše kosilo.
Juha nama je prav prijala. Živa tokrat ni bila pretirano navdušena, midva pa sva skledi pomazala do konca. Lahka, nekoliko kiselkasta juha za uteho v hladnih dneh. Sicer še ni pretirano hladno, a juha je bila kljub temu več kot primerna izbira.
Vsekakor je vredna ponovitve!
Nasvidenje jutri!