Utrujen Četrtek
(Pre)zgodnja jutra se nadaljujejo. Najprej sem uspaval Zalo do pol enih zjutraj. Nato sem ob štirih budil Valentino, za konec pa je Zala ob pol šestih budila mene. Že cel dan delujem na temu primerne obrate.
Preventivno sem med hranjenjem Zale preveril, ali je Živa že budna. Bila je. Torej sem hitro zaključil z Zalo in se lotil Žive v upanju, da bom dostavo opravil še pred osmo. Oziroma da bom do takrat že doma.
Drugo upanje je bilo, da bo Valentina lahko še spala. Žal se ni izpolnilo. Živa je glasno izražala svoj upor proti umetnim in prisilnim pravilom staršev in družbe. Bolj specifično proti oblačenju in sedenju na školjki. Njen protest je prebudil še Valentino. Za svetlo točko je Zala ostala doma. Manj žongliranja.
Preostanek dopoldneva je bil bolj umirjen oziroma sem se jaz bolj umirjeno približeval stanju izklopa. Prestavljal sem kavč, peljal Mauija, iskal delo in vztrajal pri budnosti.
Zdaj pa h kosilu
Za kosilo sva imela piščanca in goro možnosti. Valentina si je zaželela testenine s piščancem in limono. Iz tega sem moral sestaviti jed.
Najprej sem piščančji file prerezal na dva zrezka ter ju začinil s soljo, poprom in mletim česnom. Popekel sem ju do lepe skorjice in odložil na stran.
Nato sem v isti ponvi razpustil malo masla in za približno 30 sekund popražil štiri drobno sesekljane stroke česna. Dodal sem še žlico gorčice. No, približno. V praksi sem jo iztisnil iz tube, potem pa se mi je zdelo, da sem je dal celo preveč.
Prilil sem malo vode, v kateri so se medtem kuhale testenine. Dodal sem timijan, lupinico in sok polovice limone, žlico sira ABC ter dve žlici posnete smetane. Omako sem še malo pokuhal, medtem pa piščanca narezal na majhne koščke in jih vrgel vanjo.
Za testenine sem uporabil linguine, a sem jih skuhal preveč. Običajno naj bi na osebo odmerili od 80 do 100 gramov, jaz pa sem bil očitno nekoliko bolj požrešen. Uporabil sem kar pol paketa.
Kuhane linguine sem stresel v ponev z omako, jih posul s parmezanom in dodal še malo gorčice ter limoninega soka. Nato sem postopoma prilival vodo od testenin, dokler omaka ni dosegla želene gostote.
Nič ni bilo preveč. Prej premalo! Pojedla sva vse in še pomazala krožnika. Po Valentinini sodbi je bilo to najboljše kosilo letos.
Nasvidenje jutri!