Normalen Petek
Prebedeli smo prevelik del noči in to nadgradili še z zgodnjim jutrom. Danes punci pridno spita, midva z Valentino pa pridno zehava. Petek sem označil za normalen, saj so se Živini izpadi umirili in pridno ždi na školjki ter vedno bolj uporablja »hvala« in »prosim«. Vsak korak naprej je vedno dobrodošel.
Po zajtrku sem šel na sprehod z Mauijem in tudi ta je bil zelo sproščujoč. Spet se je malo otoplilo in domov sem prišel precej preznojen. Živa je bila še vedno pridna. Tega ne morem preveč poudariti. Od tašče veliko poslušava, kakšen angel je, a naju ti angelski izpadi ne prepričajo.
Malo pred poldnevom sem dal Živo v posteljo in upala sva, da bova tudi midva lahko malo zadremala. Žal nama ni bilo namenjeno. Najprej telefon, nato lačna Zala in za njo je prišel že čas za kuhanje.
Malo pred kosilom smo dobili še obisk.
Zdaj pa h kosilu
Od včeraj nama je ostalo še nekaj piščančjih zrezkov, zato se mi je zdelo smiselno, da jih danes porabim. Valentina je predlagala, da naredim nekaj z bučo poleg njene bučne juhe. Buč imava ogromno.
Zamislil sem si nekakšno rižoto. Moja začetna predstava ni bila preveč jasna. Najprej sem zapekel piščančje zrezke. Nato sem na isti ponvi popražil čebulo in česen ter dodal kose buče. Bili so precej veliki. Nameraval sem meso vzeti ven, zelenjavo pa spasirati.
Nato sem dodal tri žlice mezge in 1 dl belega vina. Medtem sem opazil Valentino, kako pripravlja basmati riž za kuhanje. Hitro sem jo ustavil, saj sem nameraval uporabiti riž San Andrea. Ona me je nato prijazno seznanila s tem, da je ta sorta riža namenjena rižotam in ga moram zato kuhati v omaki.
Tako sva riž vmešala v omako, ko sem se spomnil, da so kosi buče preveliki za takšno rižoto in da riža raje ne bi zmiksal. Tako sem moral vse koščke buče pobrati ven in jih zrezati na manjše koščke. Med postopkom sem še zalil z juho.
Po rezanju sem rižoto še malo pokuhal, dodal sol, timijan, rožmarin, kumino, cimet in limonin sok. Malo pred kosilom sem dodal še narezanega piščanca.
Današnji obiskovalec je bil moj oče in Živa je bila presrečna. Skupaj smo se usedli za mizo in nenadoma nisem bil več tako ljubljen kot ponavadi.
Sicer je bila juha še bolj okusna kot prejšnjič, le da jo je Valentina premalo zblendala oziroma je pomotoma dodala pecelj.
Rižota je bila še eden izmed uspehov. Vsem nam je bila zelo všeč. Okus je bil nežen in precejšnja mešanica okusov – sladko, kislo, malo grenkobe. Zelo težko ga je opisati. Riž je bil al dente, piščanec sočen, priloga pa kumarična solata.
Popolno kosilo.
Nasvidenje jutri!