Ponedeljkast Ponedeljek
Pa smo pri ponedeljku. Oba sva zjutraj kot, da bi vstala od mrtvih. Najraje bi obrnil hrbet, ignoriral Zalo in šel nazaj spat. Živa se je zbudila šele ob osmih in malo kasneje smo imeli zajtrk.
Danes Živa ni bila tako prijazna kot včeraj. Najino potrpljenje pa tudi ni bilo v najboljši formi. Imeli smo precej kričanja in zraven še bitk okoli WC-školjke. V prenesenem pomenu in dobesedno. Hvala bogu, pri odvajanju od plenic je napredek opazen.
Zdaj pa h kosilu
Tokrat smo jedli sami in za meso sem imel na razpolago kos svinjske pljučne. Tu ni kaj prida za razmišljati. Narezal sem jo na malce debelejše kose, začinil s poprom, česnom in timijanom ter jih spekel na zelo vroči ponvi. Meso je moralo biti dobro pečeno, a sočno, s skorjico. To mi je uspelo.
Za prilogo sva naredila bučni pire. Tu sva malo spremenila standardni postopek in bučo spekla v pečici. Skuhala sva še malo krompirja za boljšo teksturo. Dodala sva črno kumino, timijan, pečen česen, kislo smetano in majonezo. Za zraven sva ponovno imela kumarično solato.
Meso je bilo perfektno pečeno in dokaj dolgočasno. Na začetku sem razmišljal o omaki za meso, a je Valentina dala veto. Pire je bil okusen, tekstura perfektna in za povrh še zelo suh. Pire iz pečice naj bi delali v restavracijah, sicer s krompirjem, in res je odlična tehnika za ogromne količine masla. Midva sva z maslom bolj skromna.
Kosilo je na koncu reševala solata.
Nasvidenje jutri!