Kosilo, 25.5.2026

Nov ponedeljek

Teden se je začel prav prijetno. Tokrat me je zbudila Živa — običajno se namreč zbudim že kakšne pol ure pred njo. Valentina je bila še doma, zato nisem bil sam za vse jutranje obveznosti.

Živo sem odpeljal k njeni babi, nato pa se po nekoliko predolgem čakanju v koloni vrnil domov, da si pripravim zajtrk.

Po dolgem času sem si zaželel kruh z maslom in medom. Tradicionalen slovenski zajtrk za začetek tedna. Poleg tega pa, kot pravijo, še najpomembnejši obrok dneva.

Potem pa življenje ponovno pokaže, kako zelo se rado smeji našim načrtom.

Kruha ni bilo več.

Tako je moj zajtrk na koncu postal Čokolino.

Kar se kosila tiče, danes izbira ni bila posebej široka. Od petka so mi ostali še trije kosi vratovine, ki sem jih takrat že dobro uro pekel pri 130 stopinjah. Torej so bili že delno pečeni in začinjeni. Poleg tega sva včeraj od Valentininih staršev dobila še mlad krompir.

Praktično nisem imel izbire:
vratovina na žaru, pečen krompir in zelena solata.

Kosilo se mi je vseeno zdelo nekoliko dolgočasno, zato sem se odločil pripraviti še sladico. S Primorske sva dobila tudi češnje, zato sem spekel biskvitni kolač s češnjami.

Povsem nepričakovano pa nisem niti pomislil, koliko časa bom porabil za boj s peškami.

Na koncu sem zmagal.

Pecivo je bilo odlično — še posebej s kepico sladoleda. Popoln zaključek sicer precej povprečnega kosila.

Malo bolj razburljiv del dneva pa je bil žar.

Nedavno sem pripravljal carne asado, ki se marinira s svežim koriandrom. Bil sem nekoliko malomaren in nisem počistil listov koriandra, ki so padli na spodnji del plinskega žara.

Danes so se ti listi vneli.

Jaz pa sem se čudil, zakaj temperatura v žaru raste hitreje kot kadarkoli prej.

Meso je bilo zato nekoliko bolj hrustljavo, kot nama ustreza — ampak še vedno povsem užitno.

Za jutri mi dišijo čevapi. Trenutno je to še precej optimističen načrt, zato vas prosim, da držite pesti.

Nasvidenje jutri!